• Kaj je odškodnina in kaj zavarovalnina
• Kdo lahko zahteva odškodnino?
• Kdaj lahko zahtevam odškodnino?
• V katerih primerih sem upravičen/a do odškodnine?
• Pogoji za priznanje pravice do odškodnine
• Oblike nepremoženjske odškodnine
• Višina odškodnin
• Najpogostejši primeri uveljavljanja odškodnin

1. Kaj je odškodnina in kaj zavarovalnina

Najprej je potrebno odškodnino ločiti od zavarovalnine, ki pomeni izplačilo vnaprej dogovorjene zavarovalne vsote na podlagi sklenjenega lastnega zavarovanja za primer poškodbe.
O višini zavarovalnih vsote se je mogoče individualno dogovoriti z zavarovalnico in je  odvisna od višine premije, ki smo jo pripravljeni plačevati. Govorimo o tako imenovanih vsotnih zavarovanjih, kjer se zavarovalnica zaveže, da bo izplačala vnaprej dogovorjen in določen znesek, če nastopi neko dejstvo, ki pomeni zavarovalni primer (sem spada na primer nezgodno in življenjsko zavarovanje).

Odškodnina pa pomeni največkrat denarno odmeno, ki jo prejme oškodovanec kot nadomestilo za utrpljeno škodo. Škoda je lahko premoženjska (uničeno ali poškodovano premoženje, izgubljen zaslužek …) ali nepremoženjska (telesne poškodbe, okvara zdravja, okrnjen ugled …).

Kadar oškodovanec v nezgodi utrpi škodo na premoženju (tako imenovana premoženjska ali materialna škoda), je mogoče vzpostaviti prejšnje stanje oziroma stanje, kakršno bi bilo, če do nezgode ne bi prišlo. Škodo je torej mogoče v celoti povrniti ali reparirati. V teh primerih tudi ni nujno, da je odškodnina denarna. Pomembno je le, da se vzpostavi prejšnje stanje. Kadar pa oškodovanec v nezgodi utrpi škodo na nepremoženjskem področju (telesne poškodbe, okvara zdravja, okrnitev ugleda …), vzpostavitev prejšnjega stanja že po naravi stvari ni mogoča. Telesnih bolečine, strahu in duševnih bolečin, ki jih je oškodovanec utrpel, ali jih zaradi nezgode trajno čuti, ni mogoče enostavno izbrisati, kakor da jih nikdar ne bi bilo. Prav zaradi tega v zvezi z denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo lahko govorimo le o zadoščenju, torej o denarnem znesku, ki za oškodovanca predstavlja določeno zadoščenje, ki naj bi omililo njegove težave.

2. Kdo lahko zahteva odškodnino?

Odškodnino lahko zahteva vsak, ki je utrpel škodo, pa zanjo ni odgovoren sam, ali vsaj ne v celoti. Odškodnino lahko zahteva tudi nekdo, ki je sam kriv za škodo, a ima sklenjeno ustrezno zavarovanje (pri vozilih je to na primer zavarovanje AO plus). V primeru smrti bližnjega so do odškodnine upravičeni naslednji ožji družinski člani pokojnega: partner, otroci, starši, v določenih primerih pa tudi bratje, sestre, dedki in babice.

3. Kdaj lahko zahtevam odškodnino?

Odškodnino je mogoče uveljavljati takoj, ko je znana škoda, torej takrat, ko je zdravljenje zaključeno ali ko so se posledice po poškodbi že ustalile.

V primeru smrti bližnjega je odškodnino mogoče uveljavljati takoj.

Pomembno!
Odškodnino je praviloma potrebno zahtevati v 3. letih po tem, ko sta znana škoda in povzročitelj, sicer pravica do tega, da zahtevate odškodnino, zastara. V nekaterih primerih je zastaralni rok tudi daljši oziroma se podaljša, zato nas v dvomih raje pokličite ali obiščite.

4.V katerih primerih sem upravičen do odškodnine?

Najpogostejši in med ljudmi najbolj znani so primeri poškodb v prometnih nezgodah, vendar pa so do odškodnine upravičeni tudi tisti, ki se poškodujejo kje drugje. Pogoste so, na primer, poškodbe v delovnem okolju pri opravljanju dela, v prostem času pri športnih ali rekreativnih aktivnostih …
Vendar je malodane nemogoče našteti vse možne situacije, v katerih lahko pride do poškodbe. Da bi vam lahko kar najbolje pomagali, vas prosimo, da nam čim podrobneje opišete, kako je do nezgode prišlo.

5. Pogoji za priznanje odškodnine

Za uveljavljanje odškodnine morajo biti kumulativno podani naslednji pogoji:

• nedopustno ravnanje
• škoda
• vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastankom škode
• odgovornost

Če manjka kateri od zgoraj navedenih elementov tako imenovanega civilnega delikta, odškodnine ni mogoče uveljavljati

6. Oblike nepremoženjske škode

Odškodnina za nepremoženjsko škodo se lahko zahteva za naslednje oblike nepremoženjske škode:

• telesne bolečine
• duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
• duševne bolečine zaradi skaženosti
• duševne bolečine zaradi razžalitve, dobrega imena in časti
• duševne bolečine zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice
• duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
• strah

Kadar gre za smrtni primer, so do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega upravičeni ožji družinski člani (zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci, starši). Bratje in sestre ter v določenih primerih tudi dedki in babice pa le, če je med njimi in umrlim obstajala trajnejša življenjska skupnost. Kadar gre za posebno hudo telesno poškodbo, ki je povzročila težko invalidnost, so ožji družinski člani poškodovanega upravičeni do odškodnine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega.

7. Višina odškodnine

O zneskih odškodnine brez podrobnega pregleda celotne dokumentacije ni mogoče govoriti, saj je pomembna predvsem individualizacija odškodnine. Odškodnina pomeni zadoščenje in prav zato je ob objektivnih okoliščinah (način poškodovanja, vrsta poškodbe, trajanje in način zdravljenja, obseg trajnih posledic po poškodbi itd.) potrebno upoštevati tudi subjektivne (doživljanje in psihični odnos samega oškodovanca). Predvsem pri odškodnini za tako imenovane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti so pomembne starost in aktivnosti oškodovanca, za katere je ta po nezgodi prikrajšan (izguba prsta pri vrhunskem pianistu, na primer, ni enaka izgubi prsta pri učitelju - prvi bo najbrž prejel večmilijonsko odškodnino in prav tako tudi dosmrtno rento, ker ne more več opravljati svojega prejšnjega dela, drugi pa morda le nekaj milijonov odškodnine). Odškodnine v Sloveniji so po višini seveda daleč od ameriških, vendar so v samem evropskem vrhu, vsaj kar zadeva lažje poškodbe. Posebnost našega prava je tudi priznavanje odškodnin svojcem v primeru smrti bližnjega in odškodnina za prestani strah (v Avstriji in Nemčiji tega, na primer, ne poznajo).
Zanimivo je tudi dejstvo, ki smo ga opazili pri našem delu v praksi, da se tudi znotraj že tako majhne Slovenije odškodnine zelo razlikujejo. Višine odškodnin nekako rastejo od zahoda proti vzhodu države, z izjemo Ljubljane, kjer so med višjimi.

8. Najpogostejši primeri uveljavljanja odškodnin

Ljudje najpogosteje uveljavljajo odškodnine zaradi poškodb, ki so jih utrpeli v prometnih nezgodah, delovnih nezgodah ter nezgodah na javnih mestih. Pojavljajo se tudi primeri, ko zahtevajo odškodnino zaradi poškodb v zasebnih prostorih, poškodb zaradi napadov psov, strokovnih napak zdravnikov, zastrupitev v restavracijah, poškodb povzročenih s strani policistov ...
Glede na vrsto nezgode razlik v odškodnini ni. V vseh primerih je pomembno, da gre za tako imenovan civilni delikt, katerega pogoji morajo biti kumulativno izpolnjeni. Le postopek uveljavljanja odškodnine se razlikuje glede na vrsto nezgode.
Za primere nezgod, ki jih povzročijo motorna vozila, je že zakonodajalec predpisal obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, tako da je s temi nezgodami in uveljavljanjem odškodnin v teh primerih nekako najmanj težav. Težava je največkrat le v višini odškodnine, saj se zavarovalnice zelo trudijo izplačati čim manj, oškodovanci pa želijo čim več. V skrajnem primeru, ko kljub intenzivnim pogajanjem ne pride do sporazumnega dogovora glede višine odškodnine, mora o višini primerne odškodnine odločiti sodišče. Doslej so v vseh primerih, ki smo jih obravnavali in ni prišlo do sporazumne rešitve zadeve, sodišča prisodila bistveno več, kot je bila prvotno pripravljena izplačati zavarovalnica. Razlike so bile tudi več kot 100 odstotkov.
V primerih delovnih nezgod je z uveljavljanjem odškodnin nekaj več težav, saj nekateri delodajalci nimajo zavarovane svoje odgovornosti in je potrebno odškodnino nato terjati neposredno od njih. V teh primerih so delavci, ki so zaposleni v družbi, izpostavljeni raznim pritiskom s strani delodajalca in velikokrat iz strahu pred izgubo zaposlitve ne želijo uveljavljati plačila odškodnine, čeprav bi jim pripadala.
Pri ostalih nezgodah se odškodnina uveljavlja direktno od odgovorne osebe (javna podjetja, ki so odgovorna za vzdrževanje javnih površin, zasebniki, lastniki psov, restavracije, nočni lokali ...) ali pa od odgovornostne zavarovalnice, če ima odgovorna oseba sklenjeno ustrezno zavarovanje odgovornosti.